-
Notifications
You must be signed in to change notification settings - Fork 0
/
gotica.html
373 lines (366 loc) · 27.7 KB
/
gotica.html
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
193
194
195
196
197
198
199
200
201
202
203
204
205
206
207
208
209
210
211
212
213
214
215
216
217
218
219
220
221
222
223
224
225
226
227
228
229
230
231
232
233
234
235
236
237
238
239
240
241
242
243
244
245
246
247
248
249
250
251
252
253
254
255
256
257
258
259
260
261
262
263
264
265
266
267
268
269
270
271
272
273
274
275
276
277
278
279
280
281
282
283
284
285
286
287
288
289
290
291
292
293
294
295
296
297
298
299
300
301
302
303
304
305
306
307
308
309
310
311
312
313
314
315
316
317
318
319
320
321
322
323
324
325
326
327
328
329
330
331
332
333
334
335
336
337
338
339
340
341
342
343
344
345
346
347
348
349
350
351
352
353
354
355
356
357
358
359
360
361
362
363
364
365
366
367
368
369
370
371
372
373
<!doctype html>
<html lang="sl">
<head>
<meta charset="utf-8">
<meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" />
<meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1.0" /> <!--nastavitve prikaza v različnih napravah-->
<link href="styles.css" rel="stylesheet">
<script src="scripts.js" defer></script>
<meta http-equiv="Cache-control" content="public">
<title>Gotica</title>
<meta name="description" content="Gotica - stara evropska pisava." /> <!--opis spletnega mesta-->
<meta name="keywords" content="gotica, fraktura, pisana gotica" />
<meta name="copyright" content="Janez Pavel Žebovec" />
<link rel="shortcut icon" type="image/png" href="images/icon.png">
<link rel="icon" href="images/favicon.ico"> <!--ikona, ki se bo prikazala v zavihku brskalnika-->
<link rel="icon" href="images/JPZzozadjem.svg" type="image/svg+xml" sizes="any"> <!--ikona, ki omogoča visoko kakovosten prikaz ikone na različnih napravah-->
<meta name=application-name content="Gotica"> <!--ime spletne aplikacije, ki se bo prikazalo v brskalniku ali na drugih platformah-->
<meta name=msapplication-TileColor content=#121212f> <!--barva ozadja ploščice za Windows aplikacijo-->
<meta name=theme-color content=#121212> <!--barvna shema spletne strani, ki se bo uporabila pri prikazu v brskalnikih ali aplikacijah-->
<meta property="og:title" content="Gotica"> <!--og:title določa naslov, ki se bo prikazal pri deljenju na družabnih omrežjih-->
<meta property="og:image" content="images/icon.png"><!--določa sliko, ki se bo prikazala ob deljenju spletne strani na družabnih omrežjih-->
<meta property="og:description" content="Gotica - stara evropska pisava." ><!--določa opis spletne strani, ki se bo prikazal ob deljenju na družabnih omrežjih-->
<meta property="og:site_name" content="Janez Pavel Žebovec"><!--določa ime spletnega mesta, ki se bo prikazalo ob deljenju na družabnih omrežjih-->
<meta name="twitter:card" content="summary_large_image"><!--določa vrsto kartice, ki se bo uporabila pri deljenju na Twitterju. "summary_large_image" pomeni, da bo prikazana kartica s sliko.-->
<meta name="twitter:creator" content="@JanezPavelZ"><!--določa uporabniško ime ustvarjalca vsebine na Twitterju.-->
<meta name="twitter:title" content="Janez Pavel Žebovec"><!--določa naslov spletne strani, ki se bo prikazal pri deljenju na Twitterju.-->
<meta name="twitter:description" content="Gotica - stara evropska pisava." ><!--določa opis spletne strani, ki se bo prikazal pri deljenju na Twitterju.-->
<meta name="twitter:image:src" content="https://www.janezpavelzebovec.net/icon.png"><!--določa URL slike, ki se bo prikazala ob deljenju na Twitterju-->
</head>
<body>
<label class="hamburger-menu">
<input type="checkbox" />
</label>
<aside class="sidebar">
<nav>
<div><a href="./">Domov</a></div></div>
<div><a href="./knjiznica">Knjižnica</a></div>
<br>
<div><a href="./zvezdoslovna_ura">Zvezdoslovna ura</a></div></div>
<div><a href="./nova_stara_slovenscina">Nova stara slovenščina</a></div></div>
<div><a href="./glasopisnica">Glasopisnica</a></div>
<div><a href="./mojrodovnik">Moj rodovnik</a></div>
</nav>
</aside>
<button id="stikaloNačina" class="stikaloNačina">
<svg width="100%" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" viewBox="0 0 496 496">
<path fill="currentColor"
d="M8,256C8,393,119,504,256,504S504,393,504,256,393,8,256,8,8,119,8,256ZM256,440V72a184,184,0,0,1,0,368Z"
transform="translate(-8 -8)"/>
</svg>
</button>
<div class="vsebina">
<h1>Gotica</h1>
<p>Gótica (tudi gótska pisáva ali gótska minúskula) je različica <a href="latinica">latinice</a> nastala pod vplivom gotike. Tiskana gotica se v grobih potezah ne razlikuje od latinice, podrobnosti pa so slogovno drugače izrisane. V obdobju od (približno) leta 1150 do 17. stol. so gotico uporabljali kot različico latinice po večjem delu Evrope. Po letu 1500 so gotico v večjem delu Evrope opustili, še naprej pa se je pogosto uporabljala v danskem, norveškem in švedskem jeziku, do sedemdesetih letih 19. stol.. Med Nemci pa se je uporabljala še vse do štiridesetih let 20. stol., ko je bila leta 1941 uradno ukinjena zaradi Hitlerjevega odpora do domnevno "judovske pisave". V stoletjih uporabe so se razvile različne podrazličice gotice - najbolj znana med njimi je <i>fraktura</i> (dobesedno lomljena pisava).
</p>
<p>Primož Trubar je leta 1550/51 izdal prvi dve slovenski knjigi (<i>Abecednik</i> in <i>Katekizem</i>) v gotici. Pri svojih poznejših delih je uporabljal običajno <a href="latinica">latinico</a>, ki se mu je zdela preglednejša.
</p>
<h3>Izvor</h2>
<p>Gotica se je razvila iz <a href="karolinska_minuskula">karolinške minuskule</a>. Karolinška minuskula je bila pregledna in lažje berljiva, vendar je bila precej potratna s prostorom. Gotico so začeli uporabljati zaradi varčevanja - ker so bile črke bolj stisnjene, so lahko na isti prostor spravili več besedila. Zaradi te značilnosti se je v 12. stol., ko je bilo v Evropi vedno več pismenih in je bilo veliko povpraševanje po knjigah dobro uveljavila. Ustanovljene so bile nove univerze, ki so izdajale knjige za poslovne, pravne, slovnične, zgodovinske in druge vede, ne le za verska dela, za katera so se običajno uporabljale prejšnje pisave.
</p>
<p>Že v 11. stoletju so se uporabljale različne oblike karolinske minuskule, sredi 12. stoletja pa so v severovzhodni Franciji in Nizozemskih pokrajinah uporabljali jasno razločljivo obliko, ki jo je bilo mogoče pisati hitreje.
</p>
<p>Izraz gotska pisava se je prvič pojavil v renesančni Italiji v 15. stoletju, ko je imel izraz gotski podoben pomen kot barbarski (Flavio Biondo je v knjigi <i>Italia Illustrata</i> (1474) zapisal, da so to pisavo izumili germanski Langobardi, ko so v 6. stoletju vdrli v Italijo). V istem obdobju so lepšo karolinško minuskulo imenovali tudi <i>littera antiqua</i> = stara pisava (v zmotnem prepričanju, da je to pisava, ki so jo uporabljali že antični Rimljani). Dejansko pa je bila izumljena v času Karla Velikega, čeprav se je v veliki meri uporabljala šele po tem obdobju, in je dejansko predstavljala osnovo za poznejši razvoj gotice.
</p>
<h3>Različice</h2>
<p>Najpomembnejše različice gotice se imenujejo:
<ul class="s">
<li>tekstura</li>
<li>rotunda</li>
<li>schwabacher</li>
<li>fraktura (najsplošnejša)</li>
</ul>
</p>
<h4 id="Tekstura">Tekstura</h3>
<p><i>Textualis</i>, znan tudi kot tekstura ali gotska knjižna pisava, je bil najbolj okrašena oblika črk, ki jo danes najbolj povezujemo z "gotiko". Johannes Gutenberg je pri tiskanju svoje 42-vrstične <i>Biblije</i> uporabil teksturu, ki je vključevala veliko število ligatur in običajnih okrajšav. Vendar se je tekstura pozneje redko uporabljala.
</p>
<p>Po mnenju nizozemskega znanstvenika Gerarda Lieftincka je bil vrhunec rabe gotice dosežen v 14. in 15. stoletju. Po Lieftinckovem mnenju je bila najvišja oblika <b><i>textualisa littera textualis formata</i></b>, ki se je uporabljala za razkošne rokopise. Običajna oblika, preprosto <b><i>littera textualis</i></b>, se je uporabljala za literarna dela in univerzitetna besedila. Lieftinckova tretja oblika, <b><i>littera textualis currens</i></b>, je bila pisana oblika gotice, ki jo je bilo izjemno težko brati in se je uporabljala za besedilne glose ter manj pomembne knjige.
</p>
<p><i>Textualis</i> je bil najbolj razširjen v Franciji, na Nizozemskem, v Angliji in Nemčiji. Nekatere značilnosti pisave so:<br>
<ul class="s">
<li>Visoke in ozke črke v primerjavi s karolinško pisavo.</li>
<li>Črke, ki jih tvorijo ostre, ravne, kotne črte, za razliko od običajno okroglih karolinških; zato je v pisavi veliko "lomljenja", tj. črte, ki se ne povezujejo nujno med seboj, zlasti v ukrivljenih črkah.</li>
<li>Vzdignjena stebla (v črkah, kot so ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨h⟩) so navpična in se pogosto končajo z ostrimi zaključki.</li>
<li>Kadar črki z lokom (v ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨p⟩, ⟨q⟩) sledi druga črka z lokom (na primer ⟨be⟩ ali ⟨po⟩), se loka prekrijeta in črki se združita z ravno črto (to je v angleščini znano kot "biting" - "grizenje").</li>
<li>Sorodna značilnost je polovični r (imenovan tudi <i>r rotunda</i>), oblika ⟨r⟩, ko je bil z lokom povezan z drugimi črkami; sta bila zapisana le lok in rep, povezana z lokom prejšnje črke. V drugih pisavah se je to pojavilo le v ligaturi s črko ⟨o⟩.</li>
<li>Podobno je povezana tudi oblika črke ⟨d⟩, kadar ji sledi črka z lokom; njeno vzdignjeno steblo je tedaj ukrivljen v levo, podobno kot pri uncialni ⟨d⟩. V nasprotnem primeru jesteblni del navpičen.</li>
<li>Črke ⟨g⟩, ⟨j⟩, ⟨p⟩, ⟨q⟩, ⟨y⟩ in "kaveljček" od ⟨h⟩ imajo poteze v smeri navzdol, pod črto vrstice, ostale črke pa se ne pišejo čez črto spodaj.</li>
<li>Črka a ima črto, ki zavije v smer naprej, zgornja zanka pa je sčasoma postala zaprta in nekoliko spominja na številko ⟨8⟩. Črka s ima pogosto poševno črto, ki povezuje oba loka, prav tako nekoliko spominja na številko ⟨8⟩, ampak se na sredini besed pogosto uporablja "dolgi s".</li>
<li><i>Minimi</i>, zlasti v poznejšem obdobju pisave, se med seboj ne povezujejo. Zaradi tega je zelo težko razlikovati med ⟨i⟩, ⟨u⟩, ⟨m⟩ in ⟨n⟩. Primer iz 14. stoletja o težavah, ki so jih povzročali <i>minimi</i>, je: »mimi numinum niuium minimi munium nimium uini muniminum imminui uiui minimum uolunt« (»najmanjši mimiki bogov snega v svojem življenju sploh ne želijo, da bi se zmanjšala velika dolžnost branjenja vina«). V gotici bi bilo to videti kot niz posameznih črt. Zaradi tega so se pozneje razvili ⟨i⟩ s piko in črka ⟨j⟩. Minimi imajo lahko tudi lastne končnice.</li>
<li>Pisava ima veliko več pisarskih okrajšav kot karolinška, kar je prispevalo k hitrosti, s katero jo je bilo mogoče napisati.</li>
</ul>
</p>
<h4 id="Schwabacher">Schwabacher</h3>
<p><i>Schwabacher</i> je bila različica gotice, ki se je pogosto uporabljala v zgodnjih nemških tiskanih pisavah. Občasno se je uporabljala vse do 20. stoletja. Značilnosti Schwabacherja so:<br>
<ul class="s">
<li>Mala črka ⟨o⟩ je na obeh straneh zaobljena, vendar se na vrhu in na dnu obe potezi stikata pod kotom. Druge male črke imajo podobne oblike.</li>
<li>Mala črka ⟨g⟩ ima na vrhu vodoravno črto, ki tvori križ z obema črtama navzdol.</li>
<li>Velika črka ⟨H⟩ ima posebno obliko, ki nekoliko spominja na malo črko ⟨h⟩.</li>
</ul>
</p>
<h4 id="Fraktura">Fraktura</h3>
<p style="font-size: large">𝔉𝔯𝔞𝔨𝔱𝔳𝔯𝔞</p>
<p><i>Fraktura</i> je različica gotice, ki je do sredine 16. stoletja postala najpogostejša nemška gotica. Njena uporaba je bila tako pogosta, da se v Nemčiji vsaka oblika gotice pogosto imenuje kar Fraktura. Značilnosti Frakture so:<br>
<ul class="s">
<li>Levo stran male črke ⟨o⟩ tvori kotna poteza, desno stran pa zaobljena poteza. Na vrhu in na dnu se obe potezi stikata pod kotom. Podobne oblike imajo tudi druge male črke.</li>
<li>Velike črke so sestavljene iz zaobljenih potez v obliki ⟨c⟩ ali ⟨s⟩.</li>
</ul>
Tukaj je celotna abeceda v Frakturju (brez dolgega s in ostrega s ⟨ß⟩) z uporabo pisave <i>AMS Euler Frakturu</i>:
</p>
<table>
<tr>
<td class="brezdrob">a</td>
<td class="brezdrob dve">𝔞</td>
<td class="dve">𝔄</td>
<td class="brezdrob">b</td>
<td class="brezdrob dve">𝔟</td>
<td class="dve">𝔅</td>
<td class="brezdrob">c</td>
<td class="brezdrob dve">𝔠</td>
<td class="dve">ℭ</td>
<td class="brezdrob">d</td>
<td class="brezdrob dve">𝔡</td>
<td class="dve">𝔇</td>
<td class="brezdrob">e</td>
<td class="brezdrob dve">𝔢</td>
<td class="dve">𝔈</td>
<td class="brezdrob">f</td>
<td class="brezdrob dve">𝔣</td>
<td class="dve">𝔉</td>
<td class="brezdrob">g</td>
<td class="brezdrob dve">𝔤</td>
<td class="dve">𝔊</td>
</tr>
<tr>
<td class="brezdrob">h</td>
<td class="brezdrob dve">𝔥</td>
<td class="dve">ℌ</td>
<td class="brezdrob">i</td>
<td class="brezdrob dve">𝔦</td>
<td class="dve">ℑ</td>
<td class="brezdrob">j</td>
<td class="brezdrob dve">𝔧</td>
<td class="dve">𝔍</td>
<td class="brezdrob">k</td>
<td class="brezdrob dve">𝔨</td>
<td class="dve">𝔎</td>
<td class="brezdrob">l</td>
<td class="brezdrob dve">𝔩</td>
<td class="dve">𝔏</td>
<td class="brezdrob">m</td>
<td class="brezdrob dve">𝔪</td>
<td class="dve">𝔐</td>
<td class="brezdrob">n</td>
<td class="brezdrob dve">𝔫</td>
<td class="dve">𝔑</td>
</tr>
<tr>
<td class="brezdrob">o</td>
<td class="brezdrob dve">𝔬</td>
<td class="dve">𝔒</td>
<td class="brezdrob">p</td>
<td class="brezdrob dve">𝔭</td>
<td class="dve">𝔓</td>
<td class="brezdrob">q</td>
<td class="brezdrob dve">𝔮</td>
<td class="dve">𝔔</td>
<td class="brezdrob">r</td>
<td class="brezdrob dve">𝔯</td>
<td class="dve">ℜ</td>
<td class="brezdrob">s</td>
<td class="brezdrob dve">𝔰</td>
<td class="dve">𝔖</td>
<td class="brezdrob">t</td>
<td class="brezdrob dve">𝔱</td>
<td class="dve">𝔗</td>
<td class="brezdrob">𝔲</td>
<td class="brezdrob dve">𝔤</td>
<td class="dve">𝔘</td>
</tr>
<tr>
<td class="brezdrob">v</td>
<td class="brezdrob dve">𝔳</td>
<td class="dve">𝔙</td>
<td class="brezdrob">w</td>
<td class="brezdrob dve">𝔴</td>
<td class="dve">𝔚</td>
<td class="brezdrob">x</td>
<td class="brezdrob dve">𝔵</td>
<td class="dve">𝔛</td>
<td class="brezdrob">y</td>
<td class="brezdrob dve">𝔶</td>
<td class="dve">𝔜</td>
<td class="brezdrob">z</td>
<td class="brezdrob dve">𝔷</td>
<td class="dve">ℨ</td>
<td class="brezdrob"></td>
<td class="brezdrob dve"></td>
<td class="dve"></td>
<td class="brezdrob"></td>
<td class="brezdrob dve"></td>
<td class="dve"></td>
</tr>
</tbody>
</table>
<h4 id="Pisana gotica">Pisana gotica</h3>
<p class="PisanaGotica" style="font-size: small">Pis#ana #gotica</p>
<p>Pisana gotica (ali <i>Kurziva</i>) se nanaša na zelo različne oblike črk; tako kot pri sodobnih pisanih črkah tudi tu ni prave standardne oblike. Razvila se je v 14. stoletju kot poenostavljena oblika teksture, in pod vplivom teksture, ki se je uporabljala za pisanje listin. Pisana gotica se je deloma razvila tudi zaradi uvedbe papirja, ki je bil bolj gladek od pergamenta, zato je bilo lažje hitro pisati na papir s pisano gotico.
</p>
<p>V pisani gotici so pogostejše črte, ki segajo pod spodnjo črto, zlasti v črkah ⟨f⟩ in ⟨s⟩, stebla pa so bolj ukrivljena in zankasta kot navpična (zlasti v črki ⟨d⟩). Črke ⟨a⟩, ⟨g⟩ in ⟨s⟩ (na koncu besede) so zelo podobne svojim karolinškim oblikam. Vendar vseh teh značilnosti ne najdemo v vseh primerih pisane gotice, zaradi česar je težko določiti, ali se pisava sploh lahko imenuje pisana gotica ali ne.
</p>
<p>Lieftinck je pisano gotico razdelil na tri sloge:<br>
<ul class="s">
<li><b><i>Littera cursiva formata</i></b> je bil najbolj čitljiv in okrašen slog.</li>
<li><b><i>Littera cursiva textualis</i></b> (ali <i>libraria</i>) je bila običajna oblika, ki se je uporabljala za pisanje standardnih knjig in se je običajno pisala z večjim peresom, zaradi česar so bile črke večje.</li>
<li><b><i>Littera cursiva currens</i></b> se je uporabljala za učbenike in druge manj pomembne knjige, njene oblike pa so bile zelo najmanj standardizirane.</li>
</ul>
</p>
<table>
<tr>
<td class="brezdrob">a</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#a</td>
<td class="PisanaGotica">A</td>
<td class="brezdrob">b</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#b</td>
<td class="PisanaGotica">B</td>
<td class="brezdrob">c</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#c</td>
<td class="PisanaGotica">C</td>
<td class="brezdrob">d</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#d</td>
<td class="PisanaGotica">D</td>
<td class="brezdrob">e</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#e</td>
<td class="PisanaGotica">E</td>
<td class="brezdrob">f</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#f</td>
<td class="PisanaGotica">F</td>
</tr>
<tr>
<td class="brezdrob">g</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#g</td>
<td class="PisanaGotica">G</td>
<td class="brezdrob">h</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#h</td>
<td class="PisanaGotica">H</td>
<td class="brezdrob">i</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#i</td>
<td class="PisanaGotica">I</td>
<td class="brezdrob">j</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#j</td>
<td class="PisanaGotica">J</td>
<td class="brezdrob">k</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#k</td>
<td class="PisanaGotica">K</td>
<td class="brezdrob">l</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#l</td>
<td class="PisanaGotica">L</td>
</tr>
<tr>
<td class="brezdrob">m</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#m</td>
<td class="PisanaGotica">M</td>
<td class="brezdrob">n</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#n</td>
<td class="PisanaGotica">N</td>
<td class="brezdrob">o</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#o</td>
<td class="PisanaGotica">O</td>
<td class="brezdrob">p</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#p</td>
<td class="PisanaGotica">P</td>
<td class="brezdrob">q</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#q</td>
<td class="PisanaGotica">Q</td>
<td class="brezdrob">r</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#r</td>
<td class="PisanaGotica">R</td>
</tr>
<tr>
<td class="brezdrob">s</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#s</td>
<td class="PisanaGotica">S</td>
<td class="brezdrob">t</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#t</td>
<td class="PisanaGotica">T</td>
<td class="brezdrob">u</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#u</td>
<td class="PisanaGotica">U</td>
<td class="brezdrob">v</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#v</td>
<td class="PisanaGotica">V</td>
<td class="brezdrob">w</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#w</td>
<td class="PisanaGotica">W</td>
<td class="brezdrob">x</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#x</td>
<td class="PisanaGotica">X</td>
</tr>
<tr>
<td class="brezdrob">y</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#y</td>
<td class="PisanaGotica">Y</td>
<td class="brezdrob">z</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#z</td>
<td class="PisanaGotica">Z</td>
<td class="brezdrob">ä</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#ä</td>
<td class="PisanaGotica">Ä</td>
<td class="brezdrob">ö</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#ö</td>
<td class="PisanaGotica">Ö</td>
<td class="brezdrob">ü</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#ü</td>
<td class="PisanaGotica">Ü</td>
<td class="brezdrob">ck</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#ck</td>
<td class="PisanaGotica"></td>
</tr>
<tr>
<td class="brezdrob">th</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#th</td>
<td class="PisanaGotica"></td>
<td class="brezdrob">ß</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#ß</td>
<td class="PisanaGotica"></td>
<td class="brezdrob">st</td>
<td class="PisanaGotica brezdrob">#st</td>
<td class="PisanaGotica"></td>
<td class="brezdrob"></td>
<td class="brezdrob"></td>
<td class="brezdrob"></td>
<td class="brezdrob"></td>
<td class="brezdrob"></td>
<td class="brezdrob"></td>
<td class="brezdrob"></td>
<td class="brezdrob"></td>
<td class="brezdrob"></td>
</tr>
</tbody>
</table>
<p>V zgornji razpredelnici (ki prikazuje pisano gotico, kot jo lahko najdemo tudi v matičnih knjigah) lahko vidimo tudi posebne vezave soglasniških sklopov <i>ck</i>, <i>th</i> in <i>st</i> (ki je močno podoben črki <i>ß</i>).
</p>
<p>Pri mali pisani črki <i>s</i> sta dve različici: prva je običajna, druga pa se uporablja redkeje, običajno kot zaključni <i>s</i>, na koncu besede.
</p>
<h4 id="Hybrida">Hybrida</h3>
<p><i>Hybrida</i> se imenuje tudi <i>bastarda</i> (zlasti v Franciji) in je, kot pove že ime, mešana oblika pisave. Je mešanica <a href="#Tekstura">teksture</a> in <a href="#Pisana gotica">pisane gotice</a>, ki se je razvila v začetku 15. stoletja. Iz teksture je prevzela navpična stebla črk, iz pisane gotice pa dolge ⟨f⟩ in ⟨ſ⟩, enojne ⟨a⟩ in ⟨g⟩ z odprto črto navzdol (podobno kot karolinške oblike).
</p>
<h4 id="Donatus-Kalender">Donatus-Kalender</h3>
<p>Donatus-Kalender (znan tudi kot <i>Donatus-und-Kalender</i> ali <i>D-K</i>) je ime za obliko kovinske pisave, ki jo je Gutenberg uporabil v svojih prvih ohranjenih tiskanih delih iz začetka petdesetih let 14. stoletja. Ime izhaja iz dveh del: <i>Ars grammatica Aeliusa Donata</i>, latinske gramatike, in <i>Kalenderja</i> (koledarja). Gre za obliko teksture.
</p>
<h3>Zunanje povezave in viri</h2>
<ul class="s">
<li><a href="https://rodoslovje.uocepek.si/index.php/Scriptis">PriRod: Scriptis - Izpis besedila v starih pisavah</a></li>
<li><a href="https://www.hawlina.com/teksti/Pisanagotica.pdf">Hawlina: Pisana gotica</a> (po tem primeru sem ustvaril tudi pisavo pisane gotice, ki je tu uporabljena)</li>
<li><a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Gotica">Wikipedija: Gotica</a></li>
<li><a href="https://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/metode/gotica.htm#Fruhling">Slovensko rodoslovno društvo: Nemške pisave in gotica</a></li><br>
<li><a href="https://lettergenerator.net/gothic-letters.html">Letter Generator: Gothic letter</a></li>
<li><a href="https://fontvilla.com/gothic-text/">Fontvilla: Gothic font Generator</a></li>
<li><a href="https://www.coolgenerator.com/gothic-text-generator">Cool Generator: Gothic Text Generator</a></li>
<li><a href="https://fancy-generator.com/gothic-text-generator">Fancy Generator: Gothic Font Generator</a></li>
</ul>
</div>
<footer>Zadnja posodobitev te strani: <time datetime="2024-07-14">14. 7. 2024</time>
</footer>
</body>
</html>